Resnično samozavedanje je predvsem zelo redka lastnost. Zdi se, da postaja skupna točka uspešnih vodij - in to z dobrim razlogom. Raziskave kažejo, da smo, ko jasno vidimo sebe, bolj samozavestni in bolj ustvarjalni. Sprejemamo boljše odločitve, gradimo močnejše odnose in učinkoviteje komuniciramo. Smo boljši delavci, večkrat napredujemo, smo bolj učinkoviti vodje, z bolj zadovoljnimi sodelavci, ki ustvarjajo večje doprinose k poslovanju organizacij.
Dr. Tasha Erich se je pred 4 leti, z ekipo raziskovalcev, lotila obsežne znanstvene študije o samozavedanju. V 10 ločenih raziskavah, s skoraj 5000 udeleženci, so s sodelavci preučevali, kaj v resnici je samozavedanje, zakaj ga potrebujemo in kako ga lahko povečamo. Ugotovili so, da čeprav večina ljudi verjame, da se sebe zaveda, je samozavedanje resnično redko: ocenjujejo, da lahko le 10% –15% ljudi, ki so jih preučevali, dejansko reče, da imajo razvito samozavedanje.
Raziskavo je ekipa sklenila s 3 ključnimi ugotovitvami, na osnovi katerih lahko bolj jasno vidite sebe:
1. Obstajata 2 vrsti samozavedanja
Notranje samozavedanje predstavlja, kako jasno vidimo svoje vrednote, strasti, težnje, reakcije (vključno z mislimi, občutki, vedenjem, močmi in slabostmi) ter naš vpliv na druge. V raziskavi so ugotovili, da je notranje samozavedanje povezano z višjim zadovoljstvom v službi in odnosih ter srečo; pomankanje le-tega pa se navezuje na anksioznost, stres in depresijo.
Zunanje samozavedanje pa pomeni razumevanje, kako nas vidijo drugi, glede na zgoraj naštete dejavnike. Raziskava je pokazala, da so ljudje, ki vedo, kako jih drugi vidijo, bolj spretni pri izkazovanju empatije in sprejemanju perspektive drugega. Vodje, ki se vidijo bolj jasno, imajo boljši odnos s sodelavci, ki so bolj zadovoljni in bolj učinkoviti.
2. Izkušnje in moč lahko ovirajo samozavedanje
V nasprotju s splošnim prepričanjem so študije pokazale, da se ljudje ne učijo vedno iz izkušenj in da strokovno znanje ljudem vedno ne pomaga izkoreniniti lažnih informacij. Lahko se zgodi, da če smo zelo izkušeni, ne opravimo svoje domače naloge, ne iščemo dokazov in redkeje dvomimo o predstavljenih dejstvih. Študija je pokazala, da so bolj izkušeni vodje manj natančni pri ocenjevanju svoje vodstvene učinkovitosti v primerjavi z manj izkušenimi. Raziskovalci so prišli do 2 vzrokov za takšno vedenje. Prvič, zaradi svoje ravni izkušenj imajo starejši vodje manj ljudi, ki jim lahko podajo iskrene povratne informacije. Drugič, več moči kot jo ima vodja, manj udobno bo ljudem, da mu bodo dajali iskrene, konstruktivne povratne informacije, ker se bojijo, da bi to škodilo njihovi karieri. Z naraščanjem moči se pogosto pripravljenost za poslušanje manjša.
Nasvet: Zavestno poiščete povratne informacije in ustvarjajte okolje, kjer je povratna informacija sprejeta in zaželena.
3. Introspekcija vedno ne izboljša samozavedanja
Ljudje, ki se veliko fokusirajo na preučevanje vzrokov za svoje vedenje, se manj zavedajo sebe in poročajo o nižjem zadovoljstvu in slabšem počutju. Težava introspekcije je v tem, da večina ljudi to počne nepravilno. Da bi to razumeli, si oglejmo verjetno najpogostejše introspektivno vprašanje: “Zakaj?". Gre za presenetljivo neučinkovito vprašanje, saj na osnovi raziskav vemo, da nimamo dostopa do številnih nezavednih misli, občutkov in motivov, ki jih iščemo. In ker je tako veliko ujetih zunaj našega zavedanja, si po navadi izmišljujemo odgovore, ki se nam zdijo resnični, a so pogosto napačni. Raziskava je pokazala, da so ljudje, ki so zelo introspektivni, bolj verjetno ujeti v vzorce nenehnega vrtenja slabih izkušenj. Iz tega razloga so pogosto samoanalizatorji bolj potrti in zaskrbljeni ter se počutijo slabše.
Nasvet: Vprašanje Zakaj formulirajte drugače. Vprašanji "Kakšna? in Kaj?" vam bosta pomagali ostati objektivni, usmerjeni v prihodnost in odprti v delovanje v skladu z novimi spoznanji.
Vodje, ki se osredotočajo na gradnjo tako notranjega kot zunanjega samozavedanja, ki iščejo iskrene povratne informacije in sprašujejo, kaj, namesto zakaj, se naučijo videti sebe in druge bolj jasno – ter tako bolj uspešno izkoristijo številne koristi, ki jih povečano samozavedanje prinaša. Ne glede na to, koliko napredujemo, se je vedno mogoče naučiti še več.
