Zahteven je. Empatije ne pozna. Ne sprašuje kdaj in, če lahko, ampak zahteva, zdaj in takoj. Vzame si veliko mojega časa. Ko nekaj hoče, to pokaže, velikokrat jasno, včasih pa se moram malo potruditi, da razumem, kaj želi. Vsak dan znova se učim prepoznati njegove potrebe, da lahko svoje naloge brezhibno opravim. Ste že ugotovili, za koga gre?
Od tiste sončne jesenske nedelje sem v vlogi mame in moj mali šef je vse tisto, o čemer sem uvodoma zapisala in še mnogo več, je pravi dobrovoljček in vir neizmerne pozitivne energije, brez njega si z bodočim možem več ne predstavljava življenja.
Odsotna sem že dobrega pol leta in ker čas res hitro teče, bo kmalu spet tu september, ko se vračam nazaj na delo. Veselim se vrnitve nazaj v prijetno okolje Simone in Maše, a prav gotovo se bom veselila tudi vsakega popoldneva, ko me bo po končani službi v roke dobil moj mali šef. Šele zdaj se zavedam, kako pomembna bo uravnoteženost med zasebnim in poklicnim življenjem. Sprašujem se, kje in kako določiti mejo, da bom uspešno uskladila svoje vsakodnevne obveznosti. Namreč, rada imam nove izzive, rada gradim svojo poklicno pot, obožujem izobraževanja, kot po drugi strani obožujem potovanja, pa ples, dobro hrano in seveda svojega malega šefa in svojo družino.
Pomembnost ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem ne gre zanemariti. Izgorelost je zadnje čase med glavnimi vzroki odsotnosti z dela. A ko do tega pride, je prepozno. Iskati je treba vzroke, ki po mojem mnenju niso le v preobilici dela, ampak v preobilici vsega, česar si ne znamo dolgoročno prerazporediti in s tem živeti. Saj veste, pomembna je pot, in ne cilj. Delo je vrednota, a ko beremo o kitajski novi normalnosti in delovnikih 9-9-6 ali 9-9-7 se moramo vprašati, ali je to zares naša vrednota, s katero se lahko poistovetimo?
Svoj materinski dopust preživljam v zares "zanimivih" časih, ki jih kroji korona virus. In zdaj, po letu dni trajajočih takšnih in drugačnih ukrepih, se zdi, da se ustvarja neka nova realnost. Pokoronsko obdobje in pokoronski človek vznikata in eno izmed sporočil, ki jih prinašata je jasno: bolj kot kadarkoli prej se sprašujemo o tem, ali smo zdravi, ali imamo zdrave življenjske navade, ker, saj veste, tisti z dobrim imunskim sistemom so dokazano lažje prebrodili okužbo s korona virusom. Kar naenkrat nam ni več vseeno, kako živimo. Iščemo informacije o kuharskih tečajih, o zdravi prehrani, želimo se rekreirati, želimo meditirati in se ukvarjati z jogo. Želimo brezskrbno klepetati s prijatelji in se smejati. Želimo imeti kvaliteten čas zase. Pa seveda potovati in biti na svežem zraku. Že vidite kam ciljam? Ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem bo ključna vrednota, ki jo bodo terjali iskalci zaposlitve in bo ključna kompetenčna prednost delodajalcev. Tisti, ki bo delavcu omogočil, da bo kljub preobilici dela lahko živel polno zasebno življenje, bo, po mojem mnenju, pridobil ključno konkurenčno prednost na pokoronskem trgu dela.
Prilagodljivost delovnega časa in hibridni delovnik z delom od doma sta nova realnost. Tista realnost, ki nam bo omogočila sestaviti si takšen urnik, ki bo posamezniku najbolj pisan na kožo. Meja med zasebnim in poklicnim življenjem bo zabrisana. V tem času smo dodobra preizkusili nove tehnologije dela na daljavo in ugotovili, da delujejo. Za delodajalce ne sme biti več ovira fizična neprisotnost delavca. Bistveno kar šteje in bi moglo šteti je opravljeno delo. In zaupanje v odnosu med vodjem in njegovo ekipo. Med drugim to pomeni, da se pokoronski vodja ne bo spraševal, ali se je njegov delavec na sestanek javil iz pisarne na delovnem mestu ali s plaže nekje v toplih krajih; ne bo se spraševal, ali je delavec delo zaključil ob 14. uri in šel v vrtec po otroka in zvečer nadaljeval z delom; ne bo se spraševal o teh in podobnih zadevah. Pokoronski vodja bo zaupal in delo ocenjeval glede na opravljeno vsebino, dogovorjene roke in odgovornost, ki jo bo predajal svoji ekipi in jo s tem opolnomočil. Po drugi strani bo odgovornost na zaposlenih večja. Ravnotežje med zasebnim in poklicnim terja od nas učinkovitost in produktivnost: če hočem biti dobra mama svojemu malemu šefu, če hočem živeti zdravo, če hočem imeti čas za svoje prostočasne aktivnosti in hobije, bom morala svoj delovni čas izkoristiti maksimalno učinkovito in ciljno usmerjeno.
Za konec pa ne pozabimo: le tisto delo, ki ga opravljamo s strastjo, nas bo dolgoročno izpolnjevalo. Jaz imam svoje delo rada in se veselim dneva, ko bom ponovno v pisarni. Kljub temu, da mi trenutno mali šef nalaga preko glave delovnih nalog, si vselej rada preberem in pogledam vsebine povezane z mojim delom. Ostati v stiku z delom je pomembno in ni mi težko, saj me zanima in izpolnjuje, navsezadnje pa je moje delovno okolje del mojega ravnotežja, resda trenutno v tistem manjšem delčku časa, a ravno to je poanta: da vsak izmed nas v vsaki življenjski situaciji zna pri sebi določiti meje tega ravnotežja, ki se bo v določenih življenjskih situacijah nagibalo v prid poklicnemu, a v drugih časih v prid zasebnemu življenju. A dolgoročno bomo v ravnotežju.
Če ste ugotovili, da ste ujetnik svoje službe in niste v ravnotežju ali iščete nov karierni izziv, vam z veseljem pomagamo pri BOC-u.
Lepo vas pozdravljam in se kmalu vidimo!
Objem,
Urška
